13.1.2011

Kot lahko izluščimo iz informacij namenjenim javnosti, je že v prvi polovici decembra 2010 nemško podjetje, ki proizvaja rastlinsko krmo za prašičerejo in rejo perutnine (meso in jajca), sporočil inšpekcijskim organom, da določena količina krme vsebuje prekomerno količino dioxina.

Po uradnih podatkih živil okuženih z dioksinom z nemškega trga ni na voljo v Sloveniji.

Kot so po tem obvestilu ugotovili, izvira dioksin iz dodatka k tej krmi. Hkrati so inšpektorati različnih nemških dežel sledili različnim potem uporabe te krme do rejcev perutnine, jajc in prašičev. Izkazalo se je, da je bila v več primerih uporabljena z dioxinom okužena krma in zato so zaprli večje število farm.

Testiranje mesa in jajc še ni zaključeno, znan pa tudi še ni podatek, ali je bila ta krma distribuirana še v katero drugo državo članico EU. Po podatkih RASFF (hitri sistem obveščanja o nevarnih živilih in krmi EU) in inšpekcijskih služb v Sloveniji, je trenutno problem omejen le na Nemčijo.

Kaj so dioksini?

Dioksini so kemično halogenirane organske spojine, so okrajšava za poliklorodibenzodioksine. V naravi dioksini zelo počasi razpadajo in jih zato imnujemo “POP” (persistent organic polluters). V prehransko verigo prihajajo tako, da jih rastline vsrkavajo iz zraka in zemlje, živali nato te rastline pojedo in veriga je sklenjena. Kopičijo se predvsem v maščobi, zato jih najdemo nekoliko več v živilih živalskega izvora.

V zadnjih dneh je zaradi italijanske mozzarele ponovno več govora o dioxinih. Kaj so dioxini, kako pridejo v prehransko verigo in kaj lahko storimo sami?

Dioxini so proizvodi onesnaževanja okolja. Nastajajo pri izogrevanju oziroma sežiganju organskih snovi, tako v industriji, kot tudi v naravi (pri požarih, vulkanski dejavnosti), zgorevanju dizelskega goriva in kurilnega olja, v manjši meri bencina, lesa,  zgorevanje smeti in premoga. Manjše količine nastajajo tudi priproizvodnji papirja, ki uporablja klor (danes je tega vedno manj), pri proizvodnji pesticidov in drugih kemikalij. Po kemični nesreči v tovarnu v Sevesu, industrija danes uporablja vse več čistejše tehnologije, tako, da je vse manj izpustov dioxinov v naravo iz industrijskih obratov.

Dioksini so kemično halogenirane organske spojine, so okrajšava za poliklorodibenzodioksine. Podobne kemične snovi, ravno tako nevarne za zdravje in okolje so še furani (poliklorodibenzofurani) in PCB-ji. V naravi tako dioksini kot tudi furani in PCBji zelo počasi razpadajo in jih zato imnujemo “POP” (persistent organic polluters).

V prehransko verigo prihajajo tako, da jih rastline vsrkavajo iz zraka in zemlje, živali nato te rastline pojedo in veriga je sklenjena. Kopičijo se predvsem v maščobi, zato jih najdemo nekoliko več v živilih živalskega izvora.

Vsebnost dioxinov in furanov v hrani je potrebno redno nadzorovati, ker se jim ne moremo popolnoma izogniti. Določene so navišjee dovoljene vsebnosti za živila, WHO pa je določil tudi največje dnevne in letne tolerance vnosa dioksinov z živili.

Kaj lahko storimo sami za manjši vnos dioxina v telo?

• Uživajmo živila z nižjo vsebnostjo maščob.
• Jejmo več zelenjave in sadja.
• Živila kuhajmo, dušimo v lastnem soku ali pari.
• Izogibajmo se cvrtju.
• Preprečimo nenadzorovano kurjenje odpadkov, tudi na vrtu.
• Zmanjšujmo kurjenje lesa in premoga.
• Pri živilih, ki so pakirana v embalažo iz papirja, poiščimo oznako, da je le-ta primerna za shranjevanje živil (znak vilica in kozarec).
• Uporabljajmo papirne izdelke (robčki, plenice,ipd), ki niso beljene s klorom.
• Izogibajmo se gojenju sadja in zelenjave v bližini prometnic (vsaj 100m od prometnih poti) in industrijskih središč.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije